RESCUE

Kreativna obnova zapuščenih industrijskih območij v Evropi

RESCUE je projekt sodelovanja manjšega obsega, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije. V okviru projekta partnerji iz Italije, Nemčije, Slovenije in Avstrije srednješolcem v omogočajo raziskovanje zgodovine zapuščenih industrijskih območij, da bi skupaj zasnovali, kako le-te spremeniti v trajnostno naravnane prostore, namenjene kulturnim dejavnostim. Lokalni dijaki se udeležujejo delavnic, katerih namen je ponovno odkritje izbranega prostora, njegove industrijske preteklosti in njenega pomena za regijo in njene prebivalce. V sodelovanju z umetniki, dijaki z uporabo najrazličnejših medijev, kot so pripovedništvo, fotografija, zvok, svetloba in performans, nato razvijajo kreativne načine prezentacije in uporabe dotičnega prostora.

S transnacionalno izmenjavo mednarodnih partnerjev, ki projekt kurirajo, udeleženci komunicirajo na širšem območju mreže RESCUE. Zapleten odnos med zgodovino, industrijsko dediščino, ljudmi in družbenokulturnim razvojem se odraža v ustvarjalnem procesu, katerega končni produkt bo razvoj kulturne strategije, ki bi lahko pripomogla h kreativni obnovi zapuščenih industrijskih območij.

RESCUE prek tesnega sodelovanja z dijaki in njihovim okoljem omogoča kulturno izmenjavo med sodelujočimi in prebivalci na lokalni ravni; slednji bodo namreč imeli možnost sodelovati v performansih, predstavitvah in razstavah, ki jih bodo otroci razvili z umetniki.

Med rezultate projekta sodijo: prostorsko specifična dela, ki sama izhajajo iz izbranega območja in so mu obenem namenjena; razvoj orodij in analiz kulturnega udejstvovanja, ki ga omogočajo zapuščena območja; inovativni načini ponovne uporabe zapuščenih industrijskih območij za področje kulturne produkcije; javno širjenje in povezovanje uporabljenih taktik medkulturnega udejstvovanja z zgodovino delavskega razreda in industrijske dediščine; razvoj občinstva prek njihovega vključevanja, interakcije in udejstvovanja s kulturno dediščino in sodobnimi umetniškimi praksami; transnacionalna mobilnost kulturnih akterjev, umetnikov in umetnin.



Mentorji delavnic RESCUE:

Maja Hodošček (1984) ustvarja video dela, instalacije, vodi delavnice in kurira razstave. Njena umetniška praksa temelji na raziskovalnem in eksperimentalnem delu, s posebnim poudarkom na pojmih neprestane produktivnosti, vedenja in načinov učenja. Magistrirala je na Nizozemskem umetniškem inštitutu v Arnhemu. Njeno delo je bilo predstavljeno na mednarodnih skupinskih razstavah, kot so Hidden Curriculum, tranzit.sk, Bratislava; Silence is Deafness Here, Galerija Podroom, Beograd; Beyond the Globe, Moderna galerija, Ljubljana; South by South East, muzej Guangdong Times, Kitajska; Pipe Dream, Kunsthalle Exnergasse, Dunaj; Travelling Communiqué, Museum of Yugoslav History, Beograd. Samostojno je razstavljala v Domu omladine v Beogradu, Muzeju sodobne umetnosti – MSUM, Ljubljana, galeriji Miroslav Kraljević, Zagreb, ŠKUC Galeriji Ljubljana, galeriji Gregor Podnar, Ljubljana itd. Leta 2020 je prejela državno priznanje Riharda Jakopiča za umetniške dosežke, leta 2010 pa nagrado OHO. Bila je rezidenčna umetnica v Tabakaleri – Mednarodnem centru za sodobno kulturo v San Sebastianu (2019) in v ISCP New York (2010).

http://www.hodoscek.com/

Tomo Podstenšek (1981) je uveljavljen slovenski prozaist, ki piše predvsem romane in kratke zgodbe, pa tudi otroško literaturo in dramske tekste. Kratke zgodbe objavlja v domačih in tujih literarnih revijah (prevodi v madžarščino, hrvaščino, srbščino, nemščino, makedonščino, poljščino itd.), več njegovih besedil je bilo nagrajenih na različnih natečajih in predvajanih v radijskih oddajah RTV Slovenija. Z romanom Sodba v imenu ljudstva se je uvrstil med deseterico, z romanom Papir, kamen, škarje pa med peterico nominirancev za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta. Njegova zbirka kratkih zgodb Ribji krik je bila leta 2018 nominirana za najboljšo knjigo kratke proze (nagrada novo mesto). Razen pisateljevanja se občasno preizkuša kot režiser otroških in odraslih gledaliških skupin, vodi delavnice kreativnega pisanja, sodeluje pri organizaciji različnih literarnih dogodkov itd. Živi in ustvarja v Mariboru.

https://tomopodstensek.com/

https://drustvo-dsp.si/pisatelji/tomo-podstensek/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tomo_Podsten%C5%A1ek

Toni Soprano Meneglejte je polovica nekdanjega tandema son:DA, ki je slovensko in mednarodno sceno vizualne umetnosti bogatil dobrih 15 let. Od leta 2015 deluje samostojno, je intermedijska umetnica, njena raznolika praksa vključuje fotografijo, zvočne performanse, oblikovanje prostora, scenografijo, risanje, video in digitalne projekte, ki uporabljajo socialne medije.

https://www.tonisopranomeneglejte.net/

Simon Žlahtič, samozaposlen v kulturi, je doštudiral umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležuje se strokovnih posvetov in simpozijev, kot so konference TEH 85 v Puli, ki jo organizira Trans Europe Halls (2017) in Participatory Governance in Culture: Exploring Practices, Theories and Policies. DO IT TOGETHER v Reki pod pokroviteljstvom UNESCO in Fundacije Kultura nova (2017).  Za GuestRoomMaribor je pripravljal interesna predavanja na terenu za različne umetnike imenovana Interesni safari (2017–2020). Predaval je tudi umetnostno zgodovino na Univerzi za III. življenjsko obdobje (2017–2020) in cikel v Galeriji K18 (2018–2020). Prav tako je pripravljal in vodil oglede po razstavah za mlade v sodelovanju z Bunkerjem (2017). Predaval je o trajnosti arhitekturi v projektu Bee the future (2019). Prispeval je k posebni izdaji revije OUTSIDER o trajnostni arhitekturi (2020). Urejal in pisal je članke in prispevke za Culture.si (2019–2020). V okviru festivala Lent (2016–2018) je sodeloval kot izvršni producent uličnega gledališča. Kot izvršni producent je sodeloval tudi z gledališko skupino ZIZ (2017, 2020). V zadnjem času sodeluje z rezidenčno platformo GRM (GuestRoomMaribor, 2017–2021) tudi kot producent in kurator ter žirant izbora gostujočih rezidentov (2017–2018). Kuriral je razstavo umetnika Matije Bobičića Paths and Collisions v galeriji Rigo v Novigradu na Hrvaškem, za katero je spisal in pripravil katalog (2017).  Sodeloval je pri mednarodnem festivalu stop-motion animacije StopTrik (2017–2018). V okviru festivala je pripravil razstavo Kino in Maribor (2018). Kot kulturni producent in kurator je deloval v Pekarni Magdalenske mreže (2017–2018). Udeležil se je rezidenčne izmenjave kurator-umetnik, kjer je gostoval v okviru galerije za sodobno umetnost v Gradcu (2018). Za katalog rezidenčnih umetnikov GuestRoomMaribor prispeva besedila (2018, 2020 [v nastajanju]). Sodeloval je pri nastajanju animiranega filma Miloša Tomića pod okriljem Film Factory (2019–2020).

Barbara Polajnar je performerka, producentka in pedagoginja gledaliških delavnic. Študirala je kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala in magistrirala iz gledališča zatiranih. Od leta 2010 je izvajalka delavnic, usposabljanj in izobraževanj v tehnikah gledališča zatiranih v Sloveniji in v tujini. Je soustanoviteljica in zakonita zastopnica Kulturno umetniškega društva Transformator. Bila je del produkcijske in organizacijske ekipe mednarodnega festivala sodobnega plesa Nagib v Mariboru in producentka dogodkov v Inkubatorju Moment. V Mariboru vodi gledališko-aktivistično skupino ZIZ. Je programska vodja Ne-festivala gledališča zatiranih. Je soavtorica in performerka v predstavah Za štirimi stenami, Gala ni šala, Narcissus, Med dvema ognjema, Objem granitne kocke, FiloZOO, Poroke brez meja, Ema, Omare stare šare, Moje prav(lj)ice, Status quo na trgu dela, Vrvica, ki je rešila svet … S prispevki o gledališču zatiranih je sodelovala na simpozijih in konferencah (mednarodna konferenca Caravan: WE-FOR-GET, simpozij Gledališke pedagogike, simpozij Izzivi medkulturnega dialoga v Mariboru …), prav tako objavlja prispevke (Družboslovne razprave, Folio, Nevladna, zbornik Praznovanje možnosti transformacije …) ter je sourednica zbornika Soodločaj, soustvarjaj, sooblikuj: Gledališče zatiranih za razvoj političnega gledališča (2014), Gledališče zatiranih na delu (2018), Aktivno gled(al)išče (2020). Je sourednica prve v slovenščino prevedene knjige gledališča zatiranih InExActArt. Sodelovala je kot koordinatorka projekta in mentorica usposabljanja v vseh izvedbah Transformatorjeve Akademije Gledališča Zatirani v Ljubljani in Šole gledališča zatiranih v Mariboru.

Sara Bezovšek je vizualna umetnica, ki deluje na področjih grafičnega oblikovanja, novih medijev in eksperimentalnega filma. V svoji umetniški praksi zbira, shranjuje in kolažira vizualne reference, na katere naleti med brskanjem po spletu ter gledanjem filmov in televizijskih serij. Skozi apropriacijo ustvarja nove narative/pripovedi, pri čemer jo zanima, kaj ljudje gledajo in delijo na socialnih omrežjih, kako vizualni material potuje po internetu ter kako se spreminja in vpliva na uporabnike. V kontekstu post-internetne paradigme tako ustvarja prostor, kjer so spletne vsebine in internetne reference konsistenten in nepogrešljiv del sveta, v katerem živimo.

https://sarabezovsek.com/

Dorijan Šiško je grafični oblikovalec, raziskuje pa tudi druga področja sodobne vizualne umetnosti, kot so ilustracija, animacija, instalacijska in multimedijska umetnost ter VJ-anje. Leta 2019 je s pohvalo magistriral iz vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njegovi primarni interesi v oblikovanju segajo na področja spekulativnih, kritičnih, eksperimentalnih in transmedijskih aspektov oblikovanja. Skozi ustvarjanje vizualno-teoretskih svetov v svojih delih raziskuje teme, kot so digitalna kultura, internet, futurizem, virtualnost, video igre, znanstvena fantastika in popularna kultura. Bil je likovni urednik družbenokritičnega študentskega časopisa Tribuna; prav tako je bil soustanovitelj kulturno-umetniškega društva Kombajn. Je umetniški vodja umetniško-oblikovalskega kolektiva freštreš, s katerim redno izdaja maga/zin freštreš in postavlja razstave v Sloveniji ter tujini. Trenutno je aktiven kot freelancer znotraj svoje studijske prakse ter kot kreativni vodja in oblikovalec pri kolektivu Nimaš Izbire. Je prejemnik dveh nagrad fundacije Brumen: za časopis Tribuna in knjigo Freštreš 10. Razstavljal je v institucijah, kot so Osmoza, KUD Kibla, Kino Šiška, Slovenski narodni muzej, Moderna galerija Ljubljana, MGLC, GT22, Jakopičeva galerija, festival Out to See v New Yorku itd.

http://dorijansisko.com/

Vesna Bukovec (1977) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja video umetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA pri SCCA-Ljubljana.

http://www.vesna-bukovec.net/

Janez Klenovšek (1987, Maribor) je fotograf, ki ga srečate v društvu Glas Podzemlja, največkrat pa na različnih dogodkih po mestu, kjer za objektivom skrbi za njihovo lično plat. Obiskoval je srednjo oblikovno in fotografsko šolo v Ljubljani. Eno leto si je dodatne izkušnje pridobival kot asistent pri fotografu Damjanu Švarcu in nato nadaljeval svojo fotografsko pot kot freelancer. Fotografiral je za SNG Maribor, Borštnikovo srečanje, časopis Večer, KIBLO, Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, Center za kreativnost v Mariboru, Fotopub v Novem Mestu, Galerie Lisa Kandlhofer na Dunaju, Planter's Club na Dunaju, Umetnostno galerijo Maribor, Društvo Hiša, Mayo Milenovic Workman, FAK (Festival alternativne kulture), Kino Udarnik, Prvo gimnazijo Maribor, III. gimnazijo Maribor, GT22, Festival Drugajanje za zavod Bunker, društvo Sonček, festival DOKUDOC, ZIZ, KMŠ, Salon uporabnih umetnosti, Pekarno Magdalenske mreže, MKC Maribor, festival StopTrik, Hudo Kavo, Štuk, Dvorano Gustaf Pekarna, festival Jazz ‘ma mlade, Mladinin Oder – festival Lent, Galerijo Media Nox in Narodni dom Maribor. Do zdaj je imel 11 samostojnih razstav (GT22, III. gimnazija Maribor, Isabella, Huda Kava, EKTC Maribor, Vetrinjski dvor, Galerija Šentilj, Studio Glas Podzemlja, MC Pekarna, Čajnica Čajek, Narodni dom Maribor) in 10 skupinskih (GT22, Vetrinjski dvor, Galerija Hladilnica Pekarna, Hostel Pekarna, Galerija Media Nox, Galerija FDV, Jazz ‘ma mlade).

Lo Milo je urbani raziskovalec in muralist, živeč v Ljubljani. Njegovo zanimanje za ulično in urbano umetnost se je razvilo z nenehnim opazovanjem javnih prostorov in odprtih površin, zlasti nevpadljivih podrobnosti, ki jih na prvi pogled sploh ne opazimo. Najbolj izrazita značilnost njegovega dela je prilagajanje okolici, hkrati pa vključevanje dodatni elementov v širši pogled. To zahteva spontano poseganje v določeno lokacijo, v že obstoječe arhitekturno okolje. Vizualne vrednosti dela Lo Mila izvirajo z različnih področij, kot je na primer minimalna umetnost, ki se meša z abstraktno ulično umetnostjo in post-grafiti. Njegova dela največkrat najdemo v urbanih in zapuščenih lokacijah. Lo Milo je sodeloval z različnimi organizacijami in bil prisoten na festivalih, kot so Urban Forms (Lodz, Poljska) Katowice Street Art, iBug Urban Art Festival, Festival Street Art Mostar, Avtonomna kulturna cona Metelkova Mesto (Ljubljana), Kino Šiška – Center urbane kulture (Ljubljana), Fakulteta za socialno delo – Univerza v Ljubljani, Layerjeva Hiša – Hiša umetnikov (Kranj). Leta 2017 je ekosystem.org, najstarejši, zelo priznan blog o ulični umetnosti, njegovo delo za izbralo najboljši streetart/ulično umetnost leta 2017.


Partnerji projekta:

- Comune di Santo Stefano di Magra, IT

- Klanghaus Kultur, AT

- ibug e.V.

- Associazione Culturale Gli Scarti



Projekt sofinancirata program Kreativna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.


Hit enter to search or ESC to close